-
1 descriptive
-
2 ring
I 1. [riŋ] noun1) (a small circle eg of gold or silver, sometimes having a jewel set in it, worn on the finger: a wedding ring; She wears a diamond ring.) prstan2) (a circle of metal, wood etc for any of various purposes: a scarf-ring; a key-ring; The trap-door had a ring attached for lifting it.) obroč3) (anything which is like a circle in shape: The children formed a ring round their teacher; The hot teapot left a ring on the polished table.) krog4) (an enclosed space for boxing matches, circus performances etc: the circus-ring; The crowd cheered as the boxer entered the ring.) ring5) (a small group of people formed for business or criminal purposes: a drugs ring.) krog, tolpa2. verb( verb)1) (to form a ring round.) obdati2) (to put, draw etc a ring round (something): He has ringed all your errors.) obkrožiti3) (to put a ring on the leg of (a bird) as a means of identifying it.) namestiti obroček•- ringlet
- ring finger
- ringleader
- ringmaster
- run rings round II 1. [riŋ] past tense - rang; verb1) (to (cause to) sound: The doorbell rang; He rang the doorbell; The telephone rang.) zvoniti2) ((often with up) to telephone (someone): I'll ring you (up) tonight.) telefonirati3) ((often with for) to ring a bell (eg in a hotel) to tell someone to come, to bring something etc: She rang for the maid.) pozvoniti4) ((of certain objects) to make a high sound like a bell: The glass rang as she hit it with a metal spoon.) zveneti5) (to be filled with sound: The hall rang with the sound of laughter.) doneti6) ((often with out) to make a loud, clear sound: His voice rang through the house; A shot rang out.) zadoneti2. noun1) (the act or sound of ringing: the ring of a telephone.) zvonjenje2) (a telephone call: I'll give you a ring.) telefonski klic3) (a suggestion, impression or feeling: His story has a ring of truth about it.) prizvok•- ring back
- ring off
- ring true* * *I [riŋ]nounprstan, obroč; kolut, kolobar; ušesce, uho; letnica (krog) starosti pri drevesu; kovani rob novca; (o osebah) krog, American klika, (zločinska) tolpa, špekulanti; kartel, zveza, sindikat; cirkuška arena, maneža, borišče, torišče; boksarski ring, boksanje, boksarji; krožna železnica; dirkališče; organizacija stav na rezultate športnih tekem (npr. konjskih dirk)to dance in a ring — plesati v krogu, plesati kóloto make rings, to run rings round s.o. — koga zelo nadkriljevati, prekašati, figuratively posekati kogahe would make rings round you — on bi te v mali žep vtaknil, ti nisi nič proti njemuII [riŋ]transitive verbobkrožiti, obkoliti; zgnati (živino) v krog, v obroč; namestiti prstan; namestiti (živali) obroček (skozi nos); razrezati na kolute (čebulo itd.); olupiti skorjo drevesa v obliki obroča; sport vreči obroč nato ring in — obkoliti; intransitive verb (o pticah) spiralno se dvigati; premikati ali gibati se v krogu; delati ali opisovati krog(e), krožiti (v teku ali poletu)III [riŋ]nounzvonjenje, zvenenje; zvok, zven; žvenket(anje), rožljanje; telefonski klic; znak z zvoncemto give s.o. a ring — telefonirati komugive me a ring! — pokličite me po telefonu! telefonirajte mi!IV [riŋ]intransitive verb & transitive verb(o zvonovih) zvoniti, zazvoniti; pozvoniti; (o kovancih) zveneti, zvenkljati, žvenketati; (za)doneti, odmevati, razlegati se; biti napolnjen, poln ( with česa); razglasiti, (ob)javiti (z zvonom), pozivati; iskati (for s.o. koga)to ring again — doneti, razlegati se, odmevati, zvenetito ring a bell slang spomniti na (kaj), poklicati v spominto ring changes (on) — pritrkavati, zvoniti (mrliču), figuratively naznanjati konec (padec)to ring the changes (on) — prerešetavati, premlevati (isto stvar), izčrpatito ring false (hollow) — lažnivo, neiskreno zvenetito ring the knell of s.th. — z navčkom čemu zvoniti, figuratively pokopati kajhe gave a ringing laugh — zasmejal se je, da je vse zadoneloto ring true — imeti dober zven (o kovancu); pošteno, iskreno zveneti;
См. также в других словарях:
opisováti — újem nedov. (á ȗ) 1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih: opisovati ljudi, naravo, življenje; jedrnato, slikovito, živo opisovati; težko je slepemu opisovati barve; na dolgo opisovati ♦ lingv. opisovati čase in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèvesél — a o [eu̯] prid. (ȅ ẹ̑) 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt // ki ne vsebuje, izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèžív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olepševálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vulgarizíranje — a s (ȋ) glagolnik od vulgarizirati: vulgariziranje izražanja / opisovati kaj brez vulgariziranja; taka razlaga bi bila vulgariziranje teorije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olepšávati — am nedov. (ȃ) 1. delati kaj (bolj) lepo: olepšavati stene 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: ne olepšavajte stanja, resnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olepševáti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osvetljeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove // oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podróben — bna o prid., podróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti: dolgočasil jih je s podrobnim opisovanjem, prikazovanjem / podrobna, nepregledna skica // ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje; natančen: podrobni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slíkati — am nedov. (ȋ) 1. upodabljati kaj z barvami, navadno umetniško: slikati morje, obraz, pokrajino; slikati na les, platno; slikati z močnimi barvami, s čopičem / dal se je slikati portretirati / slikati portrete, tihožitja / slikati na prostem;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika